![\"knowledge\"](\"http:\/\/www.cofinder.eu\/blog\/wp-content\/uploads\/2015\/02\/knowledge.jpg\")
<\/a>Je del intelektualnega kapitala in postaja v dru\u017ebi \u010dedalje bolj pomemben, saj lahko veliko prispeva h konkuren\u010dnosti podjetja. Njegovo merjenje je v primerjavi s preostalim kapitalom, ki ga ima podjetje, neprimerno te\u017eje in zato tudi manj opazno. Znanje zaposlenih, njihove sposobnosti in ve\u0161\u010dine so klju\u010dna prednost, ki jo ima podjetje pred konkurenco, zato si ve\u010dina podjetij na trgu prizadeva za \u010dim vi\u0161jo raven \u010dlove\u0161kega kapitala v lastnem podjetju.<\/p>\nTemeljna ekonomska ideja teorije \u010dlove\u0161kega kapitala predpostavlja, da je individualna produktivnost odvisna od vlaganja v \u010dlove\u0161ki kapital (Ivan\u010di\u010d, 1999). Ekonomisti s \u010dlove\u0161kim kapitalom ozna\u010dujejo vsoto znanja, ve\u0161\u010din (Ireland et al., 2003) in izku\u0161enj, ki jih je mogo\u010de ekonomsko ovrednotiti in so jih posamezniki osvojili (Covin & Slevin, 2002; Dess & Lumpkin, 2001), oziroma kombinacijo znanja, ve\u0161\u010din, inovativnosti in sposobnosti zaposlenih za izvajanje nalog in doseganje ciljev (Edvinsson & Malone, 1997).<\/p>\n
\n\u010clove\u0161ki kapital predstavlja vrednost organizacije, njeno kulturo in poslanstvo in je kriti\u010dnega pomena za njen uspeh (Ireland et al., 2003). \u010clove\u0161ki kapital je pomemben vir podjetja za re\u0161evanje problemov in iskanje virov (Mihali\u010d, 2006) in oblikovanje konkuren\u010dne diferenciacije (Ordonez de Pablos & Perez, 2003), saj se v njem skriva ve\u010dji del znanja in sposobnosti organizacije (Miller, 2002). \u010clove\u0161ki kapital omogo\u010da razvoj inovacij ter izbolj\u0161av in posledi\u010dno konkuren\u010dne prednosti, ki jo je te\u017eko posnemati. Podjetje si \u010dlove\u0161ki kapital izposodi od lastnih zaposlenih (Mihali\u010d, 2006). \u010clove\u0161ki kapital je poleg socialnega in osebnostnih lastnosti prav tako pomemben dejavnik iskanja podjetni\u0161kih prilo\u017enosti. Podjetni\u0161ki tim ima torej ve\u010d mo\u017enosti, da prepozna prilo\u017enost, opredeli cilje in postavi uspe\u0161no strategijo.<\/p>\n
\nSocialni kapital v timu<\/h3>\n
\nBlau (1977) je prvi trdil, da v moderni dru\u017ebi posameznik lahko sodeluje v ve\u010d heterogenih krogih in tako ustvari veliko \u0161ibkih, a komplementarnih vezi. Posamezniki so tako izpostavljeni razli\u010dnim pogledom, s tem pa se pove\u010dajo tudi njihove podjetni\u0161ke prilo\u017enosti. Pescosolido in Rubin (2000) trdita, da so moderne skupine tako prehodne, da ljudje niti nimajo prilo\u017enosti za stabilne socialne vezi. Namesto tega ljudje serijsko ustvarjajo minljiva, kratkoro\u010dna in pogojena razmerja z drugimi ljudmi. To se najve\u010dkrat zgodi kar skozi posredni stik. Posamezniki, ki so fleksibilni, sposobni in se znajo prilagoditi, so tako v bolj\u0161em polo\u017eaju v tem novem na\u010dinu ustvarjanja socialnih vezi.<\/p>\n \nOmre\u017eja oziroma mre\u017ee so danes \u017ee zelo pogost pojem v poslovni literaturi, vendar pa je le malo raziskav usmerjenih v vlogo omre\u017eij pri ustanavljanju novih poslovnih podjemov (Aldrich & Kim, 2007). Aldrich in Kim (2007) sta v svoji raziskavi potrdila, da ve\u010dina podjetni\u0161kih timov nastane iz lokalnih skupkov, ker se nahajajo med sabo podobni posamezniki. Ti lokalni skupki nimajo dovolj premostitvenih vezi, da bi jih povezali z drugimi lokalnimi skupki. Popolni tujci so redkost v novonastalih timih, kar nakazuje na to, da dobijo manj sposobni kandidati popust na svoje znanje na ra\u010dun prej\u0161njih socialnih vezi.<\/p>\n \nNovi poslovni podjemi \u010drpajo veliko svojih instrumentalnih in socialno-psiholo\u0161kih prednosti iz timov, ki jih izvr\u0161ujejo. \u0160tudije prav tako ka\u017eejo, da se timi pri eksekuciji odre\u017eejo bolje kot soloustanovitelji (Aldrich, Carter & Ruef, 2004). Ko tim nima neposrednega dostopa do nujnih virov preko svojih socialnih vezi, se zate\u010dejo k uporabi posrednih socialnih vezi za pomo\u010d pri podjemu (Barker, Miner & Easley, 2003). Mobaraki et al. (2014) so v raziskavi odkrili, da je eden klju\u010dnih faktorjev, ki lahko napovedo uspeh podjema, socialni kapital na ravni organizacije. \u0160e posebej pomemben je kognitivni socialni kapital, ki mo\u010dno vpliva na nastajanje podjetni\u0161kih timov in posledi\u010dno na njihovo uspe\u0161nost. Vse to ka\u017ee na pomembnost socialnega kapitala v podjetni\u0161tvo, ki je v timih po navadi ve\u010dji kot pri solo podjetnikih.<\/p>\n VIRI<\/p>\n Erectile dysfunction if faced more than one time then he should immediately seek for commander cialis<\/a> doctor s assistance so that they can cure it as soon as possible. Erectile deficiency is a common disease in men above 40 but a well versed cialis 5 mg<\/a> study has revealed that ED can affect men of all ages, becoming the common disease of the adult male that includes perineal unwell and micturition symptom, especially chronic type is very common. The symptoms that accompany andropause sildenafil viagra de pfizer<\/a> include urination and prostate problems, mood swings and depression, impotence, low sex drive and low libido but that doesn’t mean that you are never going to have a healthy sexual drive. In general, whatever level of satisfaction you are robertrobb.com<\/a> buy cheap cialis feeling, you can define and maximize your level of wellbeing if you choose which elements you want to engage more in sexual activity and reaching orgasm becomes easier. <\/span><\/p>\n<\/a>Poleg \u010dlove\u0161kega kapitala na prepoznavo podjetni\u0161kih prilo\u017enosti vpliva tudi socialni kapital. \u017de leta 1955 je Simmel napisal, da se prilo\u017enosti posameznika pove\u010dajo s \u0161irjenjem njegovega socialnega omre\u017eja. Polo\u017eaji posameznikov v dru\u017ebi so danes fleksibilni kot \u0161e nikoli in z nastajanjem novih socialnih vezi se za njih odpirajo tudi nove prilo\u017enosti (Hoang & Antoncic, 2003).<\/p>\n\n